Tudi, če se Hormuška ožina hitro vrne v normalno delovanje, bo breme višjih cen nafte in plina povzročilo za približno 600 milijard dolarjev (513,6 milijarde evrov) gospodarske škode, kažejo zadnji podatki Mednarodnega denarnega sklada, ki jih je analizirala organizacija za podnebne kampanje 350.org. Če se bodo motnje v oskrbi nadaljevale, pa bi lahko gospodarski udarec za gospodinjstva, podjetja in vlade presegel en bilijon dolarjev (0,86 bilijona evrov), so sporočili. Ti stroški sicer ne vključujejo posledičnih učinkov inflacije, zlasti zaradi višjih stroškov gnojil in hrane ter nižje gospodarske aktivnosti.
Po drugi strani pa naftni velikani kujejo neverjetne dobičke. Nekatere družbe so svoje prihodke celo podvojile, kar so okoljske organizacije označile za “nespodobno bogatenje&#
